APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil kritiko do trgovinskih pogajanj Evropske unije z ZDA, saj meni, da EU ni bila dovolj »strah vzbujajoča«, kar je privedlo do neuravnoteženega dogovora. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede doseganja »zelo poštenega dogovora« s Kitajsko, kljub temu da se državi na nedavnih pogovorih v Stockholmu nista mogli dogovoriti o podaljšanju carinske prekinitve.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med telefonskim pogovorom 4. julija ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu naročil, naj Ukrajina preide v ofenzivo, saj naj obramba ne bi mogla spremeniti poteka vojne. Trump je Zelenskemu dejal, da mora Ukrajina napasti ruske regije. Medtem je Zelenski razpravljal o razmerah na fronti in nujnih potrebah Ukrajine po obrambi, vključno z zračno obrambo in urjenjem pilotov Mirage, med pogovorom s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Trump je pred tem napovedal tudi orožje za Ukrajino in Putinu dal 50 dni časa za prekinitev ognja, sicer se bo soočil s sankcijami, kar so kritiki označili za nevarno zamudo.

Francoski župan mesta Allonnes, Gilles Leproux, je pozdravil napoved predsednika Macrona o priznanju Palestine. Vendar pa je poslanka Caroline Yadan, ki predstavlja Francoze v tujini, vključno z Izraelom, izrazila svoje nasprotovanje in se distancirala od odločitve, češ da priznanje "daje legitimnost najslabšemu".

Hladno vzdušje je zaznamovalo srečanje med Brunom Retailleaujem in Emmanuelom Macronom na seji vlade v sredo, 23. julija, potem ko je Retailleau s svojimi izjavami o bližnjem koncu makronizma povzročil jezo v predsedniškem taboru. Pierre-Henri Dumont iz stranke Republikanci je izjavil, da makronizem ni ideologija, temveč kult osebnosti. Medtem je bil Emmanuel Macron sprejet tudi s predsednikom vlade Vanuatua Jothamom Napatom.

Premier François Bayrou je izrazil svoje mnenje o napetostih v vladi in primeru Rachide Dati. Poudaril je, da je spoštovanje sodstva ključnega pomena, in kritiziral ministrico za kulturo zaradi njenega ostro naravnanega odnosa do sodnikov, ki so odredili sojenje v zadevi korupcije. Bayrou je izjavil, da je spoštovanje temelj za vse v vladi in da je treba ohraniti zaupanje v pravosodje v času političnih napetosti.

Predsednica poslanske skupine Nepokorne Francije (La France insoumise) Mathilde Panot je predsednika Emmanuela Macrona pozvala k drugi obravnavi zakona Duplomb, ki ga trenutno pregleduje Ustavni svet. Panotova je izrazila željo po novi razpravi o besedilu zakona.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom v Pirenejih, ob robu kolesarske dirke Tour de France, izrazil močno podporo kandidaturi observatorija Pic du Midi za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine. Macron, ki je to lokacijo že obiskal, je dejal, da je vesel, da je lahko del tega prizadevanja. Kandidatura hitro napreduje in bi se lahko uresničila do leta 2027.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je objavil odločitev Francije o priznanju Palestine, pri čemer je nakazal tudi časovni okvir za ta korak. Francija že dolgo podpira dvodržavno rešitev in priznanje palestinske državnosti kot ključ do pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu, vendar do sedaj ni bil določen natančen datum za takšen akt.

Odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju palestinske države je sprožila burne odzive in razdelila francosko politično prizorišče. Medtem ko je levi del političnega spektra mnenja, da predsednikova poteza ni dovolj odločna, je desnica in skrajna desnica izrazila ostro kritiko, kar je razkrilo notranje protislovja v teh taborih. Odločitev je potrjujejo, da je vprašanje priznanja Palestine ključen dejavnik, ki mobilizira in hkrati razdvaja domačo politično sceno.

Francoski poslanci levice so pozvali predsednika Emmanuela Macrona, naj posreduje in prepreči uničenje ženskih kontraceptivov, ki jih nameravajo Združene države Amerike uničiti. Ti kontraceptivi, ki so še vedno uporabni, so bili prvotno namenjeni državam z nizkimi dohodki v okviru programov Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID). Ta agencija je bila sicer razpuščena v času administracije Donalda Trumpa. Škandal naj bi se nanašal tudi na skladiščenje in načrtovano uničenje teh sredstev v Franciji, kar je sprožilo ostro kritiko in pozive k takojšnjemu ukrepanju predsednika Macrona.

Medstrankarska skupina poslancev je objavila pismo, v katerem poziva britanskega premierja Sira Kairja Starmerja k priznanju palestinske države. Starmer se namreč sooča z vse večjim pritiskom glede tega vprašanja, še posebej po tem, ko je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal uradno priznanje Palestine s strani Francije septembra. Vprašanje je postalo osrednja točka razprav v britanski politiki.

Med 18. etapo kolesarske dirke Tour de France so obiskovalci opazili brata francoskega predsednika Emmanuela Macrona in ga zaradi izjemne podobnosti z bratom večkrat nagovorili kot predsednika. "Ampak vi ste njegov dvojnik! Vam morajo nenehno najavljati..." je bil eden izmed odzivov, ki poudarja presenetljivo vizualno povezanost med bratoma.

Kljub mirovnemu sporazumu v Gazi Hamas javno usmrčuje domnevne sodelavce z Izraelom. Donald Trump je izrazil nestrpnost, ker niso bila vrnjena vsa trupla izraelskih talcev, kot je bilo obljubljeno. Do sedaj so bila vrnjena le štiri trupla, približno dvajset pa jih še pogrešajo.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja, kar je poteza, ki po mnenju nekaterih analitikov poglablja politični razkol med Macronom, drugimi političnimi strankami in prebivalstvom. Ponovno imenovanje prihaja v času, ko se Macron sooča z vse večjimi izzivi in kritičnimi ocenami njegovega vodenja, nekateri pa menijo, da bi neuspeh Lecornuja lahko pomenil resne težave za Macrona in celotno državo. Komentarji poudarjajo, da se Macron, ki je nekoč veljal za politično čudo, zdaj sooča s krizo vodenja in mu grozi, da bo propadel zaradi lastne želje po moči.

NATO je izdal opozorilo Rusiji, medtem ko Alex Christoforou poroča o nevarnosti, ki jo predstavlja 'brezglavi' Putin. Pojavile so se informacije o premikih enot Kellogg blizu Baltskega morja. Emmanuel Macron razmišlja o kontroverznem predlogu o zasegu ruskega denarja, kar naj bi povzročilo kaos. Vladimir Putin je predlagal podaljšanje sporazuma Novi START do leta 2027, s čimer daje Donaldu Trumpu čas do februarja 2027 za odločitev glede prihodnosti sporazuma o jedrskem orožju.

Francijo pretresajo protesti, medtem ko se vlada predsednika Emmanuela Macrona sooča s političnimi izzivi. Gibanje 'Blokiraj vse' zajema državo, vlada pa je komaj preživela glasovanje o nezaupnici. Poleg tega je Macron imenoval Sébastiena Lecornuja za novega premierja, poteza, ki jo nekateri komentatorji vidijo kot zadnjo priložnost za Macronovo vlado.

Francoska vlada je doživela padec, premier Bayrou pa je odstopil po izglasovani nezaupnici. Ta dogodek poglablja politično in fiskalno zmedo v Franciji, o čemer poročajo različni viri, vključno z Wall Street Journal. Gibanje "Ustavimo vse" pridobiva na moči, kar dodatno zapleta razmere.

V Franciji potekajo množični protesti pod geslom "Blokirajmo vse", ki izražajo nezadovoljstvo javnosti nad varčevalnimi ukrepi predsednika Emmanuela Macrona. Stotine mobilizacij po vsej državi kaže na široko nasprotovanje njegovi politiki. Macronova vlada se je soočila s poskusom nezaupnice, kar je še dodatno poglobilo krizo. Protestno gibanje zajema državo in predstavlja velik izziv za francoskega predsednika.

Protesti 'Blokiraj vse' so razširili svoj vpliv po Franciji, motijo cestni, železniški in zračni promet. V Bordeauxu je prišlo do spopadov med protestniki in policijo. Kljub poskusom vlade, da bi zadušila proteste s 80.000 policisti, so se aretacije nadaljevale.